Informativni podatki o programu in avtorjih, ki pripravi XML datoteko. Program, ki je pripravil XML datoteko Verzija programa, ki je pripravil XML datoteko Avtor - podjetje, ki je izdelalo program, ki je pripravil XML datoteko Verzija XSD sheme na osnovi katere je izdelana XML datoteka. Razni informativni podatki True: Datoteka je testna, kar pomeni, da bo njena vsebina še enkrat zajeta v naslednjih prenosih. Ko je zapisov preveč za eno datoteko (out of memory) se zapisi razdelijo preko več datotek. Ta podatek pove katera datoteka vsebuje nadaljevanje zapisov. Struktura je ista kot prve. Podatki se uporabljajo pri avtomatskem uvažanju datoteke, da sistem, ki uvaža ve v katero firmo uvoziti podatke. Pri ročnem uvozu podatki niso potrebni. Identifikacija podjetja v ERP-u kateremu so podatki namenjeni. Podatek mora biti usklajen med pošiljateljemm in prejemnikom. Ključ. Na osnovi firme in ključa program, ki uvaža ugotovi kateri firmi podatki pripadajo. Podatek mora biti usklajen med pošiljateljemm in prejemnikom. Vsebina prenešenih podatkov - dokumentov, oz. knjižb Dokument se lahko ponavlja, torej, jih je v eni XML datoteki lahko več. Koda zakonodaje po kateri je dokument narejen. Uporablja se dvomestna ISO koda države. En dokument ima lahko samo eno vrsto dokumenta Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi, če gre za dokument, ki gre v davčne evidence. Pri temeljnicah podatek ni potreben. Unikatna številka dokumenta glede na element DOKUMENT na nivoju vseh let. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi. Pri prejetih računih je to interna št. dok. ali vložna številka v fasciklu ali zap. štev. prej. računa. Pri prej. računih ni nujno, da je podatek prisoten. V tem primeru ga genrira program, ki uvaža podatke. Podatek nastopa le pri prejetih računih. Vsebuje originalno številko dobaviteljevega računa. Podatek nastopa le na izdanih računih in vsebuje FURS številko. Max. dolžina je 62 znakov. 3 krat po 20 znakov z vmesnimi pomišlaji. Podatki nastopajole izdanih računih. FURS številka. Max. dolžina je 62 znakov. 3 krat po 20 znakov z vmesnimi pomišlaji. Zaščitna oznaka izdajatelja Enkratna identifikacijska oznaka računa Število natisnenih kopij računa Podatek nastopa le pri prejetih računih. Vsebuije vrednost, ki se vpiše v sklic pri plačilu dotičnega računa. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi Datum odpreme blaga, oz. opravljene storitve. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi. Če dokument ni povezan z davčnimi evidencami podatek ni potreben. Bilančno obdobje. Podatek je namenjen generiranju bruto bilance. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi Bilančno obdobje do. Če je podatek podan, potem program, ki uvaža XML razmnoži knjižbe med bil. obd. in bil. obd. do. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi Datum prejema, oz. izdaje dokumenta. Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni in gre za prejeti račun, mora biti na knjižbi Podatek ni obvezen, vendar če ga tu ni mora biti na knjižbi. Podatek ni potreben, če gre za temeljnico, ki ni povezana z davčnimi evidencami. Podatek ni obvezen, vendar če ga ni tu naj bi bil na knjižbi. Vsebuje datum v katerega se knjiži osnova za obdavčitev. Običajno je to isti datum kot datum DDV-ja. Pri knjižbi vhodnega davka samoobdavčitve, pa je to datum obračunanega DDV-ja. Podatek je namenjen saldakontom. Če gre npr. za temeljnico plač podatek ni obvezen. Podatek je namenjen saldakontom. Če gre npr. za temeljnico plač podatek ni obvezen. Če ima dokument enega partnerja ga lahko podamo na tem nivoju, sicer pa pri vsaki knjižbi posebej. Tu je podan kupec oz. dobavitelj. Tu podajamo prejemnika, oz. pošiljatelja blaga ali storitve. V kolikor je podana tudi značka Intrastat.IPartner potem ta prevlada in se ti podatki uporabijo za potrebe prejemnika, oz. pošiljatelja. Nabor podatkov potrebni za poročanje Intrastat Če ima dokument enega partnerja ga lahko podamo na tem nivoju, sicer pa pri vsaki knjižbi posebej. EXW, DDU, DDP... 1 -kraj na področju Slovenije, 2 - v drugi članici EU, 3 - Izven skupnosti 11 - dokončni nakup / prodaja, 12 - blago na ogled, 13 - kompenzacijski posli... 1 - pomorski, 2 - želežniški, 3 - cestni, 4 - zračni, 5 - poštni, 7 - transportne napeljave, 9 - lastni pogon V kolikor je dokument- račun domač se podaja šifra domače valute. Npr: za ameriški dolar se vnese šifra 840, za EUR 978 Če podatek ni podan, se podatek podaja na knjižbi. V primeru avansnega računa informativni podatki o avansu. Če se ti podatki podajajo, potem mora biti podana tudi valuta na dokumentu, če gre za tuj avansni račun. Konto na katerega je bila knjižena banka na osnovi katere je izdelan avansni račun. Znesek avansa na osnovi katerega je izdelan avansni račun. Znesek je v domači valuti. Če gre za tuj avansni račun, potem je v tem polju znesek v tuji valuti, ki je podana na dokumentu. če je domač avansni račun, potem je ta znesek v domači valuti ali pa elementa sploh ni. TRR na katerega naj bo ta račun plačan, ko gre za prejeti račun. Podan mora biti v celoti, s kodo države... Kotrolni podatek. Znesek računa v valuti računa. Znesek računa mora v nadaljevanju nastopati na knjižbi z vrsto knjižbe Znesek_z_DDV, ko gre za račune. Tečaj po katerem je dokument preračunan v domačo valuto. V kolikor ni en tečaj za vse knjižbe dokumenta enak, se podaja na posamezni knjižbi. Datum tečaja, ki je podan v elementu Tecaj. Podatek nastopa pri dokumentu samoobdavčitve ali pri internemu računu. Vanj zapišemo številko izvornega dokumenta na osnovi katerega je bil izdelan dokument samoobdavčitve ali interni račun. Element se uporablja za potrebe skenirno dokumenrtnih sistemov V datoteki vrstni red knjižb glede na node Vrsta_knjizbe ni definiran. To pomeni, da se ne ve ali so knjižbe bruto zneskov računov pred knjižbami davkov... Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Knjižbe iste vrste se lahko na istem dokumentu večkrat ponovijo. Npr. za davek splošne stopnje je lahko več knjižb... Country of consumption. If not exist, country consumption is domestic country. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Podatek, če je podan prekrije tistega iz glave. Vsebuje datum v katerega se knjiži osnova za obdavčitev. Običajno je to isti datum kot datum DDV-ja. Pri knjižbi vhodnega davka samoobdavčitve, pa je to datum obračunanega DDV-ja. Podatek če je podan prekrije ta isti podatek, ki je podan že na dokumentu. Simbol dokumenta Šifra stroškovnega mesta V tem primeru obstaja šifrant str. mest in podajamo poleg šifre tudi Naziv in dodaten tekst. Analitika 1..6 so razne analitične evidece, npr projekti, objekti, del. nalogi... Podajamo le šifro. V tem primeru obstaja šifrant in podajamo poleg šifre še naziv šifre in dodaten tekst. Podatek nastopa le če je to knjižba davka in v tem primeru vsebuje osnovo od katere je bil obračunan DDV, ki se nahaja v polju Debet, oz. Kredit V kolikor je dokument- račun domač se podaja šifra domače valute. Npr: za ameriški dolar se vnese šifra 840, za EUR 978 Če podatek ni podan, se smatra, da gre za domačo valuto. Tečaj po katerem je znesek knjižbe (Debet, Kredit) v tuji valuti preračunan v domačo valuto. Če je enoten za cel dokument se lahko podaja že na dokumentu. Datum tečaja, ki je podan v elementu Tecaj. Znesek v valuti se podaja vedno, ravno tako kot Debet, Kredit. Če podatek ni podan, se smatra, da so vrednosti enake kot v primeru Debet in Kredit. Če podatek ni podan se smatra, da je enak podatku Debet Če podatek ni podan, se smatra, da je enak podatku Kredit. Drzava je lahko katera koli ISO oznaka - dvo ali tro črkovna oznaka ali tro številčna. Če podatek ni podan se smatra, da gre za Slovenijo Šifra Banke Slovenije. Npr. 106, 112... Šifra Banke Slovenije za poročilo BST Ali je knjižba otvoritvena knjižba: 0=ne, 1=da. Če podatek ni podan se smatra, da je knjižba promet in ne otvoritev. Podatek pove, ali je to knjižba črpanega avansa. 0=ni, 1=je. Privzeto je 0. V primeru prejetih računov, ko ima podjetje odbitni delež v tem polju na knjižbi neodbitnega davka podamo procent odbitnega deleža, ki je bil obračunan. V primeru neodbitnega davka iz naslova odbitnega deleža imamo v elementu Konto konto stroška ali zaloge, v tem polju pa konto davka na katerega je bil knjižen odbitni del DDV-ja. Če ima dokument enega partnerja ga lahko podamo na dokumentu, sicer pa pri vsaki knjižbi posebej. EXW, DDU, DDP... 1 -kraj na področju Slovenije, 2 - v drugi članici EU, 3 - Izven skupnosti 11 - dokončni nakup / prodaja, 12 - blago na ogled, 13 - kompenzacijski posli... 1 - pomorski, 2 - želežniški, 3 - cestni, 4 - zračni, 5 - poštni, 7 - transportne napeljave, 9 - lastni pogon PR: Država namena / IR: Država pošiljatelja Tarifna številka iz šifranta Carinske uprave Neto teža Zniižanje ali zvišanje fakturne vrednosti Poštva številka, ki se mora pričeti z dvomestno kodo države. Npr. SI-1000 ali HR-1000 Drzava je lahko katera koli ISO oznaka - dvo ali tro črkovna oznaka ali tro številčna. Če podatek ni podan se smatra, da gre za državo zakonodaje Drzava je lahko katera koli ISO oznaka - dvo ali tro črkovna oznaka ali tro številčna. Če podatek ni podan se smatra, da gre za Slovenijo ID številka za DDV. Slovenske so SIxxxxxxxx. Vedno se prične z dvomestno kodo države. Nastopa le v primeru slovenskih oseb. V tem primeru je to Identifikacijska številka brez SI. Telefonska številka centrale ali tajništva Telefonska številka centralnega faxa ali faxa v tajništvu Generalni elektronski naslov podjetja, npr. info@firma.si Zaposleni pri partnerju V kolikor imamo EMŠO potem ta podatek podajamo ta podatek in se lahko uporabi kot unikaten podatek za identifikacijo osebe v sistemu. Pri tujcih se podaja EMST. Če se ne podaja podatek EMŠO ali ni na voljo je potrebno podati neko drugo kodo - šifro, iz sistema ki podatke podaja, oz. pripravlja prenosno datoteko. Drzava je lahko katera koli ISO oznaka - dvo ali tro črkovna oznaka ali tro številčna. Če podatek ni podan se smatra, da gre za Slovenijo Unikaten identifikator slike v skenirnem sistemu Format v katerem je slika generirana, ki se nahaja v elementu RAW